Tehnoskop: Iščemo panoge prihodnosti in lovimo samoroge

Cilj vsakega vlagatelja – v to kategorijo lahko uvrstimo tudi podjetnika – je, kako v najkrajšem času, čim hitreje povečati svoje premoženje. V primeru delniškega trga je to z rastjo vrednosti delnic, v podjetniškem svetu pa s povečanje obsega poslovanja. Pri tem se pogosto ne zavedamo, da visoka potencialna rast lahko pomeni tudi večje tveganje za neuspeh in čeprav vedno obstajajo nišne priložnosti, ko denar praktično leži na tleh in ga je treba samo pobrati, pa za dolgoročen uspeh ne smemo staviti samo na takšne trenutke. Lep primer je bilo iskanje cepiva za COVID-19, ki za mnoga farmacevtska podjetja predstavlja enkratno priložnost za uspeh, pa tudi hiter padec, če bi bil razvoj neuspešen, ali pa bi se denimo v naslednjih mesecih izkazal za neuspešno. Nagrada za investitorje je tako lahko zelo velika, obenem pa je lahko sorazmerna tudi izguba premoženja, kar precej spominja na loterijo. Vsake toliko časa je kot mali vlagatelj zabavno sodelovati, ni pa realno pričakovati, da si bomo z dobitki čez nekaj let kupili avto. Nekaj srečnežev se bo našlo, večina nas bo pa verjetno neuspešnih.

Z dolgoročnimi trendi do več premoženja?

Za dolgoročen uspeh in ustvarjanje premoženja je bolj pomembno iskati priložnosti v bolj dolgoročnih trendih. Ob teh besedah se verjetno najbolj spomnimo na proizvajalca električnih vozi Tesla ali proizvajalca telefonov, tablic in računalnikov Apple, iskalnik Google, plaforme za krakoročno oddajanje Airbnb, proizvajalca rastlinskega "mesa" Beyondmeat,... Nič ni narobe, če vlagamo v »priljubljene« delnice, je pa dobro da vemo, zakaj je nakup le-te ali pa investiranje v posamezno podjetniško idejo dolgoročno smiselno. Poudarek je seveda na dolgoročnem vlaganju, ker pogosto preveč časa izgubljamo z iskanjem pravega trenutka, sorazmerno malo časa pa namenimo, kako bodo naša življenja izgledala čez 10, 20 ali pa 30 let. Prav tu pa pridejo v ospredje sekularni trendi, pri tem pa so ključni trije:

• rast prebivalstva,
• urbanizacija in
• staranje prebivalstva.

Določeni trendi bodo seveda bolj značilni za določene dele sveta, spet na drugih pa jih bo mogoče občutiti le posredno. Za razvite regije bo značilno predvsem staranje prebivalstva. Po ocenah Združenih narodov bo na globalni ravni delež prebivalstva starejšega od 65 let zraslo iz okoli 14 odstotkov v letu 2019 na okoli 22 odstotkov v 2050. V Zahodni Evropi so ravni že sedaj precej višje in je delež starega prebivalstva pri 27 odstotkih, do leta 2050 pa se bo povzpel že na 35 odstotkov. Precej manj bodo razvite države sodelovale pri drugih dveh sekularnih trendih. Po ocenah Svetovne banke se bo tako globalno prebivalstvo povečalo 7,6 milijarde v 2018 na 9,7 milijarde v 2050. Pri tem se bo populacija podsaharske Afrike podvojila, v Evropi pa praktično ne bo sprememb, najverjetneje naš kontinent čaka pritisk s strani migrantov. Z rastjo prebivalstva se bo povečeval tudi pritisk na mesta. Združeni narodi pričakujejo, da se bo delež prebivalcev v mestih povečal iz trenutnih 56 odstotkov na 68 odstotkov v 2050. Medtem ko skoraj enake napovedi veljajo za Slovenijo, pa bo za Zahodno Evropo precej manj značilen. Delež populacije v mestih se bo namreč pomaknil iz 80 na 87 odstotkov.

Nove disruptivne sile

Napovedi dolgoročnih trendov niso zacementirane, kljub temu da so v osnovi le ekstrapolacija preteklih trendov, pa lahko rečemo, da so omenjeni sekularni trendi relativno predvidljivi. Precej bolj težko pa je napovedati disruptivne sile, ki se bodo razvijale ob teh trendih. V grobem jih lahko razdelimo v tri večje skupine, v katero uvrščamo: 

1. tehnologijo,
2. resurse in
3. na splošno družbo.

Prvi dve sta nam precej blizu, saj bodo sekularne trende zelo tesno zasledovale tehnološke rešitve in omejena razpoložljivost resursov. Nekoliko težje si predstavljamo razvoj družbe kot takšne, ampak tudi tu se je v zadnjih letih zgodil preboj, in sicer v obliki družbeno odgovornega investiranja oziroma z angleško kratico ESG (enviroment, social and governance), ki predstavlja okoljska, družbena in upravljavska merila. Družbo kot takšno moramo razumeti precej širše, saj je del tega tudi vprašanje sprejemljivosti trenutne proizvodnje mesa, izsekavanja gozdov za poljedelstvo in urbanizacijo, testiranje na živalih, varstvo zasebnosti ....

Privlačne dolgoročne naložbene avenije

Dolgoročno najuspešnejša investicija bo zagotovo tista, ki bo beležila čim več pozitivnih učinkov s strani sekularnih trendov, pri tem pa v svoja jadra pridobila čim več vetra s strani disruptivnih sil. Čeprav ESG in zelene investicije pridobivajo na veljavi, pa uveljavljanje tehnologije daleč presega vse druge sile. Slednja je postala tako pomembna, da podjetje ali delnica praktično ni več zanimiva, če ne spada v katerega od »EverythingTech«, kar pomeni, da se ob osnovni dejavnosti mora močno opirati na tehnološke rešitve. Npr. ne sme biti »le« banka, ampak »Fin-Tech«. Posledično se je oblikovalo celo vrsto segmentov, ki na eni strani spadajo v klasično industrijo, po drugi pa bi jih lahko uvrstili tudi v tehnološki sektor.

Spodnja tabla se bo v prihodnje širila, saj zmogljivost tehnoloških rešitev stalno napreduje. Mnoge rešitve so že splošno uporabne, kar nekaj jih pa še čakamo, da bodo izpopolnjene oziroma, da jih bo dohitel tudi razvoj infrastrukture, kot so denimosamo-vozeča vozila.

V rubriki Tehnoskop bomo predstavili trendi v posameznih segmentih, katera podjetja so že na borzi, katera lahko pričakujemo in kako je s slovenskimi podjetji v posameznem »Tech« segmentu.

Za vsakega od »pašnikov« v tabeli, bomo poizkušali ugotoviti tudi, ali se tam res pasejo samorogi, ali pa gre le za trop osličkov, na katerih bomo težko odleteli v višave.