Agri & FoodTech: Kaj kuhajo za nas

V skladu s sekularnim trendom rasti prebivalstva in nenazadnje tudi staranjem, bo hrana in vse kar je povezano s proizvodnjo in predelavo izjemno pomembna tema, kjer bo verjetno v prihodnje izjemno veliko izzivov. Na prvi pogled se vse zdi enostavno, saj z rastjo prebivalstva pomislimo predvsem na nujno povečanje proizvodnje. To je na splošno gledano res, ampak je kot smo že omenili v uvodnem članku Tehnoskop: Iščemo panoge prihodnosti in lovimo samoroge , moč sekularnih trendov zelo odvisna od lokacije, izjemno pomembno vlogo pa imajo disruptivne sile oz. zunanji dejavniki, ki so v določenih primerih relativno nedoločeni.

Eden od najboljših primerov je veganska prehrana, kjer bi se še pred nekaj leti lahko precej enostavno opredelili, da je to dolgoročna prihodnost, in da se bo trend porabe mesa obrnil navzdol. Vseeno do tega ni prišlo, še več, izjemno popularnost je doživela ketogena dieta, ki v veliki meri temelji tudi na mesu.

Težko je oceniti, kako bo s tem trendom dolgoročno, je pa dejstvo, da se z leti počasi krepi dvom v trenutno obliko pridelave mesa oziroma pridobivanja živalskih proteinov. Na drugi strani niti pridelava rastlinske hrane ne pride brez svoje cene, saj ustrezno profitabilnost podjetje lahko doseže le v primeru zadosti obsežne proizvodnje, kar se kaže v izsekavanju gozdov, uporabi herbicidov, pesticidov, gnojil in podobno.

S tem počasi prehajamo na drugi zunanji dejavnik – omejitev virov. Po ocenah Združenih narodov se na globalni ravni za proizvodnjo hrane uporabi 40 odstotkov površine planeta, predstavlja pa 70 odstotkov porabe pitne vode in 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Ključna pri predelavi hrane sta tako voda in obdelovalna površina. Sicer na videz obnovljiv košček sestavljanke, ki pa ima prav tako svoje omejitve oz. življenjsko dobo. Nedavne ocene, da ima naš planet ustreznih površin le še za največ 100 žetev je pretiran, se je pa vseeno treba zavedati omejitev, ki jih težko rešimo le z gnojili.

Z vidika vprašanja, kaj bomo jedli čez nekaj desetletij je pomembno upoštevati tudi konvergenco na področju razvoja držav. Glede na statistike predvsem v Vzhodni Evropi lahko denimo pričakujemo nadaljevanje rasti porabe mesa, na splošno pa z razvojem gospodarstev in padanjem deleža izdatkov za hrano pričakujemo pomik k večji kakovosti prehrane – več zelenjave, sadja, manj soli, sladkorja itd. Raziskave o prehrambnih navadah povezanih z razvitostjo države pričakovano kažejo, da da je v bogatih državah večja poraba kakovostne hrane, saj je relativno gledano cenovna razlika med slabo in dobro hrano precej manjša kot v primeru revnejših držav.

Ne smemo pozabiti tudi na trend staranja prebivalstva, ki v določeni meri pomeni manjše obroke, nujnost raznolike hrane, vnos prehranskih dopolnil, predvsem pa pomembnost omejevanja kalorij, še posebej (sladkorja) in enostavnosti prebave.

Kako na vse to odgovarja industrija?

Spremembe okolja se ne dogaja le na trgu hrane, ampak tudi v sami industriji in načinu uveljavljanja novih tehnologij. Napredek je bil v preteklosti primarno v rokah velikih igralcev, kot so John Deer, CNH Industrial, Komatsu, AGCO ipd., v zadnjih letih pa podobno kot v mnogih drugih panogah na ta trg vstopajo tudi manjša podjetja. Razlog za to v veliki meri lahko pripišemo tudi razvoju infrastrukture. Predvsem na področju obdelave in zbiranja podatkov so bila v preteklosti nujna velika vlaganja, mala podjetja pa si teh investicij ne morejo privoščiti. Z razvojem povezljivosti in s tem računalništva v oblaku pa so se razlike med velikimi in malimi igralci bolj izenačile, ta trend pa se bo samo še stopnjeval. Denimo svetovalna družba McKinsey ocenjuje, da bo povezljivost posredno in neposredno do leta 2030 na globalni ravni v pridelavi hrane odklenila za 500 milijard dolarjev dodane vrednosti.

Vir: Svetovalna družba Mckinsey

Napovedi glede napredka in prihodnjega ustvarjanja precej višje dodane vrednosti temeljijo tudi na trenutnem tehnološkem stanju industrije. Kmetijstvo pa tudi področje hrane in pijače so med najmanj tehnološko naprednimi panogami. Glede na zaostanek za ostalimi panogami lahko v naslednjih letih pričakujemo izjemen napredek.

Na pozitiven razvoj vse bolj stavijo tudi skladi tveganega kapitala. Pri tem je še vedno precej več pozornosti namenjene zgornjemu delu Agri-Foodtech industrije. Definicije so zelo različne, se pa pogosto za ta del uporablja izraz Food-tech, kamor se običajno šteje tudi dostava hrane. Prodajnim kanalom bomo več pozornosti namenili v enem od naslednjih člankov, danes pa je v ospredju predvsem proizvodnja hrane oziroma nove tehnologije, ki se razvijajo na tem področju. Podatki, ki jih je zbral sklad tveganega kapitala AgFunder, ki je eden največjih vlagateljev na področju Agri-techa, kažejo, da so trendi dotoka novega kapitala v zadnjih letih izjemno pozitivni. Tudi lanski podatki za prvo polletje so pokazali, da se vlagatelji niso umaknili, oziroma je bil trend ravno nasproten. V obdobju pandemije se je pokazalo, da je omejevanje gibanja in delo od doma prispevalo k povečani uporabi veganskih izdelkov, določene zasluge za to pa imajo verjetno tudi izbruhi COVID-19 okužb v klavnicah (hladno in vlažno okolje je idealno za prenos virusa). V skladu s tem so vlagatelji iskali priložnosti v novih tehnologijah predvsem na področju alternativnih virov proteinov.

V Agri-tech delu (brez distribucije in inovativne hrane) je po podatkih, ki jih zbira sklad tveganega kapitala Finistere/Pitchbook, pretežen del zagonskih sredstev v zadnjih letih šel za podjetja, ki so iskala tehnološke rešitve na področju zaščite posevkov in upravljanja uporabe virov. V tem segmentu je bil poudarek predvsem na iskanju naravne zaščite posevkov, vendar kljub večji regulaciji in omejevanju sintetičnih sredstev zaščite v zadnjem desetletju ni prišlo do večjega preboja. Temu segmentu sledi »natančno« kmetovanje, medtem ko dotok kapitala v ostalih področjih med posameznimi leti izmenjuje.

Tudi spodnji seznam petih največjih investicij v Agri-tech segmentu kaže, da so vlagatelji v letu 2020 v pozni fazi investicij veliko pozornosti namenili podjetjem, ki iščejo rešitve na področju zaščite pridelka, po znesku pa izstopa ameriški proizvajalec hrane iz rastlinskih proteinov Impossible Foods, ki je tudi med bolj zrelimi na tem seznamu:

5 največjih investicij v agri-tech segmentu v 2020

V skladu s počasnim prebojem tehnologije je na Agri-Foodtech pašniku zraslo relativno malo samorogov. Nekaj več je podjetij, ki so dosegli vrednost eno milijardo dolarjev, je med distributerji hrane, če pa se osredotočimo samo na pridelavo in predelavo hrane pa je primerov relativno malo. Še malo bolj se izbor zoži, če gremo na široko poznana imena. Med slednjimi velja omeniti ameriškega proizvajalca hrane iz rastlinskih proteinov Beyond Meat (že kotira no borzi) in Impossible Foods, med podjetji povezanimi s kmetijstvom pa praktično ni znanih imen, zelo malo pa je tudi samorogov.

Top 50 podjetij iz agri-tech in food-tech panoge

Vir: SGV Ventures

Kot vidimo je relativno malo podjetij preseglo prag samoroga oziroma vrednotenje nad milijardo dolarjev, vseeno pa analitiki ocenjujejo, da sektor prav zaradi svoje zapostavljenosti predstavlja zelo visok potencial.

Kako pa je z Agri-tech industrijo v Sloveniji?

Glede na šibko razvitost na globalni ravni, ni presenečenje, da tudi med slovenskimi podjetji težko najdemo ustrezne predstavnike. Kar nekaj iz med spodaj naštetih podjetij je le delno prisotnih v tem segmentu oziroma je poslovanje osredotočeno na relativno klasične produkte, verjetno pa bi na ta seznam lahko uvrstili npr. tudi podjetja/kmetije, ki pri pridelavi uporabljajo najnovejše tehnologije. Med temi lahko izpostavimo podjetja Panorganic (solata Živa), Paradajz in Grede Tešanovci, ki zelenjavo proizvajajo s tako imenovano hidroponsko pridelavo, prekmurski proizvajalec paradižnika znamke Lušt pa od letošnjega leta dalje uporablja tudi osvetlitev, ki omogoča pridelavo tudi v zimskem času. Vsi omenjeni predstavniki na Nizozemskem ne bi bili nič posebnega, v slovenskem okolju pa si verjetno vseeno zaslužijo omembo. Med spodnjimi predvsem zaradi primerljivosti s tujimi Agro-Foodtech start-upi lahko izpostavimo še podjetje iz Hruševja Efos. Razvijajo in tržijo rešitev za bolj učinkovito zatiranje zajedavcev, na poslovni poti pa ga podpirajo skladi tveganega kapitala. V lanskem letu so tako prejeli tudi 3,7 milijona sredstev s strani japonskega podjetja Kubota Corporation (eden od največjih svetovnih proizvajalcev traktorjev) ter dveh skladov tveganega kapitala Pymwymic in Oltre Venture.

Top slovenska agri-tech podjetja

Vir: Capital Genetics, GVIN

Agri-Foodtech na borzi

Večina zgoraj omenjenih podjetij je v relativno začetni fazi, dostop do investicij pa je omogočen predvsem skladom tveganega kapitala, bogatim posameznikom, podjetjem ipd. Tako kot vidimo tudi na primeru slovenskega podjetja Efos, kmetijski konglomerati ne želijo zamuditi potencialnih priložnosti, ki jih odkrivajo različna zagonska podjetja, zato že v zgodnjih fazah vsaj z manjšim zneskom vstopijo v zgodbo, v primeru uspešnega razvoja pa kasneje svoj delež povečajo.

Že pred nekaj leti je takšen trend opaziti v tujini, denimo agro velikan na področju agronomskih rešitev Koch v agro start-up Pathwy, ameriški proizvajalec kmetijskih, gradbenih in gozdarskih strojev John Deere v ponudnika pametnih rešitev za izboljšavo sajenja, zalivanja in žetve Precision Planting, ponudnik sodobnih rešitev v kmetijstvu Syngenta v platformo za upravljanje kmetij AgConnection, agrokemični in agrikulturni biotehnološki velikan Monsanto v podetje, ki se ukvarja z digitalno analizo vremna, zemlje in drugimi analizami, ki so v pomoč kmetov The Climate Corporation…. Posledično relativno malo podjetij nadaljuje samostojno pot na borzo, saj je pogosto precej lažje poiskati zavetje večjih podjetij, kjer so lahko hitro na voljo dodatna finančna sredstva, predvsem pa že razviti distribucijski kanali.

Medtem ko so že omenjena velika agrarna podjetja dobro izhodišče za vstop v to panogo, pa smo na tem delu želeli poiskati bolj »pogumne in zanimive« predstavnike. Pred nadaljevanjem moramo nujno opozoriti, da to ni investicijski nasvet in da nismo delali podrobnejših analiz, ki bi proučile finančni položaj družb. Kar nekaj jih že dlje časa posluje brez prihodkov in z izgubo, oziroma in jih lahkoto uvrstimo med zagonska podjetja, kjer obstaja visoka verjetnost propada.

Med večjimi podjetji in tudi med bolj poznanimi je predvsem Beyond Meat. Podjetje se je s proizvodnjo rastlinskih burgerjev uspelo prebiti med resne igralce na trgu, kar je bilo za marsikoga presenečenje. Vseeno je bila njihova usmeritev privlačna za mnoga večja podjetja, ki so novincem sklenila partnerstvo. Med drugim sodelujejo s verigami restavracij KFC, Subway in Dunkin' Brands, od januarja letos pa je napovedano tudi sodelovanje za ameriškim podjetjem Pepsi – najverjetneje na področju prigrizkov. Inovativni proizvajalci, kot je tudi Beyond Meat, pa svojih proizvodov ne razvijajo samostojno. Beyond tako sodeluje s francoskim družinskim podjetjem Roquette, ki skrbi za razvoj in dobavo proteinov graha, zato sta na spodnjem seznamu tudi Ingredion in Burcon NutraScience, ki se ukvarjata z ekstrakcijo proteinov iz graha in soje, ki sta najbolj pogosta pri proizvodnji veganskih proizvodov. Na seznamu je tudi nekaj starejših oz. bolj prepoznanih imen, ki so dejavna na področju genske manipulacije, pa tudi na področju klasičnih herbicidov in pesticidov, kot na primer v primeru podjetja Corteva, vseeno pa vlagajo tudi v nove, manj »škodljive« tehnologije.

Med spodnjimi podjetji lahko izpostavimo tudi AppHarvest. Gre za podjetje, ki bo z najnovejšim tehnologijami na področju rastlinjakov začelo gojiti zelenjav v bližini večjih mest. Prvi rastlinjak v velikosti 240 tisoč kvadratnih metrov so pravkar odprli, v naslednjih petih letih pa nameravajo zgraditi še med 10 do 15 podobnih projektov. Plan poslovanja je vsekakor zanimiv, je pa (podobno kot še drugi) v začetni fazi, visoke zahteve po vlaganju pa pogosto pomenijo razvodenitev kapitala in nevarnost za ceno delnice. Podjetja ne izpostavljamo le zaradi same dejavnosti, ampak tudi zaradi načina prehoda iz privatnega v javno podjetje. Še leta 2019 je bil AppHarvest eno od vročih zagonskih podjetij, ki je izkoristilo zadnji trend (ki, niti ni nov) borznega trga, in preko SPAC podjetja vstopilo na borzni trg – SPAC je namenska družba namenjena prevzemu, zakaj jih velja spremljati pa v enem o prihodnjih člankov.

Agritech in foodtech na borzi

Vir: Capital Genetics, Bloomberg (22.2.2021)

Sklep

Kot vidimo je Agri-Foodtech področje zelo razgibano, vendar na površji težko rečemo, da je že prišlo do kakšnega večjega preboja. Tako zagonska, kot tudi nekatera javna podjetja so zelo popularna pri vlagateljih, vseeno pa njihovo poslovanje bolj kot ne temelji na »sestavljanju« proteinov v mesu podoben produkt ali pa na primer na genski manipulaciji mikroorganizmov. Zametki revolucije se v posameznih zgodbah sicer kažejo, ampak je vedno vprašanje dokončne uspešnosti poizkusa, in mogoče še bolj vzpostavitev ekonomije obsega. Tu seveda mislimo tako na operativni del, ko je laboratorijsko delo in fermentacije v kontroliranem okolju potrebno povečati za več milijon krat, pa tudi na ekonomski del, kjer je treba preseči lokalno okolje in postaviti blagovno znamko. Trend je vsekakor pozitiven, verjetno pa ta vikend še ne bomo delali pice iz moke žuželk, ali pa si natisnili zrezka.