Kako se lahko manipulira z inflacijo

V juniju je letna inflacija znašala 1,4 odstotka na letni ravni, mesec prej 2,1 odstotka. Pred tem smo imeli deflacijo, kar pomeni pocenitev košarice življenjskih potrebščin. Toda, kaj nam pravzaprav ti podatki povedo? Je lahko medletno gibanje inflacije zavajajoče?

Kdaj in kako se lahko manipulira z inflacijo, sta v finančnem podcastu Money-How razglabljala Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Andraž Grahek, direktor in soustanovitelj podjetja Capital Genetics ter navigator v odprtem ekosistemu znanja Biznispace.com.

Kaj se je najbolj podražilo v zadnjem letu?

Cene hrane, ki predstavljajo 15 odstotkov košarice življenjskih potrebščin, so bile v prvih 5 mesecih nižje za 0,8 odstotka, v povprečju pa je bila košarica dražja za pol odstotka glede na isto obdobje lani. Poglobljena analiza hrane pokaže, da so bile cene mesa nižje za 1,8 odstotka glede na isto obdobje lani, cene kruha pa za 1,5 odstotka nižje. Cene alkoholnih pijač in tobak, ki predstavlja pet odstotkov košarice, so bile višje za 3,5 odstotka. Do podražitve je prišlo predvsem zaradi dviga trošarin na tobak, kar je posledično vplivalo tudi na dvig cene košarice. »Niso zgolj surovine ali pandemija imela vpliv na končno spremembo cen, pač pa ima tudi država precej pomembno vlogo pri tem,« opozarja Bojan Ivanc in ob tem omenja primer cene električne energije. Ta je bila v prvih petih mesecih višja za 20 odstotkov glede na isto obdobje lani. Glavni razlog za letošnji skok v ceni pa je predvsem nižji prispevek OVE (obnovljivi viri energije) in obračunsko moč električne energije, ki ga je uvedla vlada od 21. marca za tri mesece kot pomoč državljanom v boju pred epidemijo. Ker tega efekta letos ni, je posledično ta komponenta - električna energija - porasla.

Toda, zakaj vlada inflacijska panika?

»Panika izvira iz tega, ker je inflacija postala ena pomembnih tem. V tej fazi gospodarskega okrevanja, ki je sinhrono in je precej vezano na krepitev industrije po celem svetu, se nam naenkrat dogaja, da so se cene prevoza kontejnerjev, cene surovin in drugo močno podaražilo in posledično imajo potrošniki percepcijo, da bo to zelo hitro vplivalo na znižanje njihove realne blaginje. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da so v ozadju tega, kar beremo v medijih neki interesi ali medpodjetniški boji oziroma B2B kolač,« opozarja Bojan Ivanc.

Ob tem dodaja, da je medletno gibanje inflacije je do neke mere zavajajoče. »Ko gledam inflacijske pritiske najraje gledam povprečno 12-mesečo spremembo cen. Na medletno inflacijo lahko vplivajo različni, včasih enkratni dejavniki, recimo v ZDA so vplivale cene rabljenih vozil na inflacijo in je bila zato višja od pričakovanj,« pravi Ivanc. 

Kako je v tujini

Kdaj je inflacija dobra in kdaj slaba?

Inflacija je nujna. Centralni bankirji težji predvsem k stabilnosti cen, kjer je predvidena relativno stalna rast cen, ne preveč nihanja ozrioma gibanje znotraj nekega inflacijskega cilja, pravi Andraž Grahek iz Capital Genetics. Razlog za to je prevsem v tem, ker želijo, da je okolje čim bolj predvidljivo za gospodarske subjekte, da prebivalstvo ni panično, da tudi podjetja te inflacije ne začnejo vračunavati v svoje izdelke in storitve. Inflacijo namreč pogosto dojemamo višjo kot dejansko je. Pomembna je 
- ciljna inflacija: ECB si je zastavila cilj okrog 2 odstotkov in se je zelo trudila, da bi tega tudi dosegla, saj so bili v zadnjih letih prisotni predvsem deflacijski pritiski; 
- nihajnost. V tem trenutku je težava nihajnost cen, kar povzroča paniko. Cene pri proizvajalcih so malo bolj poskočile, kar vpliva na marže, dobičkovnosnost in tako dalje. Primer: Gradbinci, ki so se na razpisih prijavljali z nekimi cenami, imajo zdaj težave, zato ker jim stroški inputov rastejo za dvomestno odstotno spremembo. Inflacija ima tudi neko svojo verigo, preden pristane pri končnemu uporabniku.

Dogajajo pa se tudi manipulacije. Recimo v nekem podjetju iz kovinsko predelovalne industrije je lastnik naredil zalogo za dve leti proizvodnje, kljub temu pa danes izrablja vse višje cene surovin zato, da komunicira kupcem, da so se surovine podražile. V tem trenutku ima zaradi tega to podjetje rekordno visoko maržo, kot jo je kadarkoli imelo. Vsak je v svojem čolnu in ni nujno, da imajo vsa podjetja enake težave, navaja Grahek primere iz prakse.  

Ob tem spomni, da so nekatere panoge blazno profitirale v tem reflacijskem poslu. To so bili denimo rudniki bakra, energetske družbe, družbe, ki se ukvarjajo s pridobivanjem primarnih surovin. »Zato previdno, ko lovite te zgodbe in se ščitite pred inflacijo na način, kjer berete veliko člankov da je potrebno razpršiti svoj portfelj, ki vključuje tovrstne družbe. Trg je pameten in vračuna vsako stvar, vsak dan in lahko se zgodi, da nekaj kar ste brali danes, a je bilo napisano pred dnevi, je trg že petkrat vračunal.«

Kako inflacija podžge in ustvari tesnobo

Ko ljudje govorijo o inflaciji vidijo bolj premoženjsko inflacijo, kot so denimo cene stanovanja ali cene avtomobilov, opozarja Grahek. Denimo vidimo novico, da so se stanovanja podražila za 10 ali 15 ali 20 odstotkov, ampak dejstvo je, da cena kvadratnega metra stanovanja ni vključena v izračun košarice življenjskih stroškov. Vključeni so življenjski stroški, ki so pripisani lastništvu ali najemu nepremičnine. "Na nek bizaren način bi lahko rekli, da so se morda celo stroški znižali, saj se nam je lahko znižal obrok stanovanjskega posojila ali najemnina. V bistvu je posameznike strah, da bo nekla dobrina zanje postala nedostopna. Primer: Obrestne mere so ves čas padale, čeprav so se cene nepremičnin krepile. Potem pa ljudje norijo, ko preberejo par člankov, češ da se morajo zaščititi pred inflacijo. Rast cen stanovanj ni težava generalne inflacije, pač pa nedostopnosti do stanovanj, saj se problematika pomanjkanja ponudbe ni reševala oziroma se ni dovolj zgodaj reševala.

"Olje na ogenj pa se doliva z manipuliranjem inflacije. To pa so zgodbe z ležarinami. Ukrep ECB z negativnimi obrestnimi merami je izjemno škodljiv za prebivalstvo, ker jih spodbuja da nekaj naredijo z denarjem. Na nek način s tem tudi stimulirajo inflacijo. In potem sledi spirala člankov, ki pol inteligentno analizirajo, kaj se danes dogaja na trgu. To je denimo primer, kako se z inflacijo podžge in ustvari neko tesnobo, ker je ljudi strah podražitev, češ, kaj če bo hiša, ki jo želim kupiti vsak leto dražja za 10 odstotkov. opozarja Andraž Grahek pred manipulacijami z inflacijo."

Napoved gibanja inflacije