(Q&A) Koliko je vredno moje podjetja?

Koliko je vredno moje podjetje? Zakaj bi sploh ocenili vrednost podjetja? Kdaj sploh nastane potreba po tem? Kako izračunamo vrednot? Se lahko cenilec zmoti? Kaj če se ne strinjam z oceno? To je le nekaj pogostih vprašanj ali dilem, toda, pojdimo po vrsti.

1. Zakaj je sploh potrebna ocena vrednosti mojega podjetja?

Ko se pojavi potreba po ocenjevanju vrednosti podjetja ali organizacije, mora ta ocena biti izvedena na podlagi nepristranske analize ob upoštevanju standardov ali drugih meril. Ocenjevanje vrednosti opravi pooblaščen ocenjevalec vrednosti. Razlogov za pridobitev ocene vrednosti je več, najpogosteje pa v spodnjih primerih:

• Transakcije (npr. načrtovanje izstopov družbenikov, nakupi/prodaje deležev, dokapitalizacije)
• Davčno poročanje (npr. ugotavljanje osnove za davek pri odsvojitvah)
• Računovodsko poročanje (npr. alokacije nabavne vrednosti pri nakupih, testiranje oslabitve dobrega imena, vrednotenje portfelja, izvedeni finančni instrumenti)
• Sodni spori (npr. razveza zakonske zveze, spori z delničarji, gospodarska škoda)
• Drugo – posebni primeri

Pogosti primeri: Denimo takrat, ko želi prodajalec oziroma kupec, ki pozna družbo, še drugo mnenje o vrednosti predmeta transakcije. Za odmero davka od dobička iz naslova kapitalskih naložb je velikokrat potrebna ocena vrednosti, ki se jo predloži finančni upravi (FURS). Le ta namreč v primeru, ko ne razpolaga z oceno vrednosti, kot tržno (prodajno) vrednost velikokrat uporabi kar računovodski lastniški kapital družbe, kar pa v velikem številu primerov ni dober indikator vrednosti družbe. V zadnjih letih se povečuje povpraševanje tudi po ugotavljanju vrednosti blagovne znamke ali pogodbenih razmerij. Družbe namreč lahko to vrednost poknjižijo med neopredmetena sredstva.

2. Kako ocenjevalec določi vrednost?

Metodologij za izračun vrednosti podjetij je več. Ločimo pa tri najpogosteje uporabljene: 

- Na donosu zasnovan način: tehtanje pričakovanih koristi (prihodnjih denarnih tokov) glede na zahtevani donos za tveganja, kateremu je izpostavljena družba. Ta pristop upošteva predvidene spremembe prihodkov, dobička, potreb obratnega kapitala in investicijskih izdatkov.

- Tržne primerjave: vrednoti podjetje na podlagi transakcij s primerljivimi prodajami podobnih podjetij, s katerimi se javno trguje (borza), in primerljivimi transakcijami na nekem območju.

- Neto vrednost sredstev: meri vrednost sredstev družbe, zmanjšano za njene obveznosti. Ta pristop se pogosto uporablja za podjetja v težavah, holdinge (kjer je predhodno potrebno oceniti družbe, ki jih ima le ta v lasti).

3. Ali je datum ocene vrednosti podjetja pomemben?

Pri vseh podjetjih se bo vrednost podjetja sčasoma spreminjala zaradi notranjih in zunanjih dejavnikov. Lep primer tega so gibanja tečajev vrednosti delnic, ki so uvrščene na borzo. Zato je ocena vrednosti izdelana na izbran datum. Pri tem so upoštevane uporabljene predpostavke na ta dan. Zato je za ustrezno podporo na prihodnje datume potrebna posodobljena ocena vrednosti podjetja.

Primer: Lep primer vpliva datuma ocene vrednosti se je pokazal pred oziroma po izbruhu epidemije COVID-19 na turistični panogi, npr. hotelskih družbah. Še v januarju 2020 je veliko hotelskih družb doseglo večletne rekordne vrednosti. Vse se je spremenilo po izbruhu epidemije, in samo nekaj tednov kasneje so bile te družbe vredne tudi za več deset odstotkov manj.

4. Ima lahko ocena vrednosti več vrednosti?

Da. Podjetje ima lahko v enem trenutku več vrednosti. Ocene vrednosti odražajo, s čim bi se kupec in prodajalec strinjala pri transakciji. Tako ima lahko podjetje za kupca nižjo vrednost brez sinergijskih koristi v primerjavi s strateškim prevzemnikom, ki bi lahko uresničil večje koristi. Poleg tega je večinsko lastništvo podjetja že sam po sebi dragocenejše od manjšinskega položaja, ki nima nadzornih pravic in tržnosti delnic. Nadalje so tu lahko še različni scenariji, ki ob upoštevanju določenih predpostavk (npr. pridobitev nekega kupca ali izguba določena trga) vplivajo na vrednost.

Primer: V praksi to pomeni, da lahko naročnika zanimajo vrednosti ob izidu različnih scenarijev, kar vpliva na delež, ki ga je pripravljen kupiti in na kupnino, ki jo je pripravljen plačati.

5. Ne strinjam se z vrednostjo ocene podjetja. Kaj zdaj?

V takšnih primerih je potreben pogovor z ocenjevalcem vrednosti. Pri oceni vrednosti ocenjevalec tehta pričakovane koristi (denarni tok, ki ga družba ustvarja) in tveganje, da se le to ne bo uresničilo. In ocenjevalec vrednosti predpostavke, ki vodijo do koristi in tveganj lahko ne upošteva v takšni meri, kot bi bilo glede na tveganja, ki jih sprejema družba primerno. Zato je ključno, da naročnik v takšnih primerih razloži ocenjevalcu, kakšen je potencial družbe in kakšna so tveganja, katerim je izpostavljena družba. Izkušen ocenjevalec vrednost pa mora razumeti in takšen profil korist-tveganja neodvisno preveriti in upoštevati v kolikor odraža trenutne razmere na trgu.

6. Katere informacije potrebuje ocenjevalec vrednosti podjetja ?

Za verodostojno izvedbo so potrebni naslednji dokumenti:

• računovodski izkazi za zadnjih pet let, morebitni vmesni računovodski izkazi (npr. polletni)
• napovedi ali projekcije poslovanja (pogojno)
• drugi zahtevani dokumenti vključujejo informacije, ki opisujejo storitve in/ali izdelke podjetja, poslovanje, stranke, dobavitelje in konkurente. Potrebna so tudi vsa gradiva za poslovno načrtovanje, vključno s poročili svetovalcev, oziroma dokumenti in informacije ki lahko materialno vplivajo na vrednost.

7. Kaj pa cena? Koliko stane ocenjevanje vrednosti podjetij?

Cena je odvisna od obsega in pregleda, za katerega se dogovorita izvajalec in naročnik. Za zelo enostavne primere, kjer je uporabljena samo ena metoda vrednotenja, družba pa je zelo majhna, pri čemer je zahtevnost ocene nizka, se cena lahko giblje od dva tisoč evrov dalje (brez davka). Za bolj zapletene primere, kjer je uporabljenih več metod in več različnih scenarijev, ki zahtevajo bolj kompleksno finančno modeliranje pa cene lahko presežejo tudi pet tisoč evrov in več. Za večje in zelo zapletene primere pa je cena, seveda, višja.  

PS: avtor tega članka, Gregor Grmek, je izkušeni cenilec vrednosti podjetij. Njegovo licenco lahko preverite v registru pooblaščenih cenilcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo.